Ključna beseda: slovenska književnost

»Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in njegovi sodelavci z načrtovanim in sistematičnim delom na področju zbiranja in ohranjanja, raziskovanja in sodelovanja z različnimi ustanovami ter z raznovrstno promocijo slovenske pisne in druge kulturne dediščine na avstrijskem Koroškem opravljajo izjemno dragoceno delo, ki nam je v navdih in spodbudo.«

»sta splošna in strokovna javnost Poljanski rokopis postopno spoznavali šele v zadnjih petnajstih letih – od leta 2011 – s pionirskimi raziskavami Ogrina in Andrejke Žejn ter z Ogrinovo objavo digitalnega faksimila.«

»Z različnimi prispevki smo obravnavali, kako delujejo naša čustva, kako jih povezujemo z razmišljanji in kako se to odraža na književnosti.«

»Knjiga je metafora za vse misli, ki se ji porajajo, oziroma 'sežetek vsega, kar ve'.«

»Vsakič znova je ta seminar tisti, ki tujim prevajalcem pomaga spoznavati čim več aktualne slovenske literature.«

»Najprej je potekal v Novem mestu in pozneje v Mariboru.«

»Kot je še dodal Bratina, je največja prevajalska zagata v tem, da je v njenem preprostem in zelo premišljenem slogu vsaka beseda zelo pomembna.«

»Posebno pozornost si zaslužita prevoda knjig Fojbe in Partizani.«

»Posebno pozornost si zaslužita prevoda knjig Fojbe in Partizani.«

»njeni prevodi izidejo v razmeroma kratkem času po izvirniku«

»slovenskim avtorjem omogočili vstop v bogat poljski kulturni prostor, obenem pa so v poljskih akademskih krogih spodbudili literarnozgodovinsko in kritično refleksijo o slovenski književnosti«

»V njenih prevodih so opazne tako spretne rešitve jezikovnih vprašanj kot tankočutno slogovno niansiranje družbenega ozračja.«

»Njeni prevodi raznolikih in jezikovno zahtevnih del elitnega izbora iz slovenskega leposlovja si v celoti zaslužijo priznanje Lavrinove diplome.«

»ima prevajalka 'svojega avtorja', Draga Jančarja, ki ima po njeni zaslugi na Poljskem stalne bralce«

»slovenskim avtorjem omogočili vstop v bogat poljski kulturni prostor, obenem pa so v poljskih akademskih krogih spodbudili literarnozgodovinsko in kritično refleksijo o slovenski književnosti«

»V njenih prevodih so opazne tako spretne rešitve jezikovnih vprašanj kot tankočutno slogovno niansiranje družbenega ozračja.«

»Njeni prevodi raznolikih in jezikovno zahtevnih del elitnega izbora iz slovenskega leposlovja si v celoti zaslužijo priznanje Lavrinove diplome.«

»ima prevajalka 'svojega avtorja', Draga Jančarja, ki ima po njeni zaslugi na Poljskem stalne bralce«

»Oba pesnika, rojena ob zarji tragičnega 20. stoletja, ob svojih pesniških začetkih boleče soočala s 'krizo verza'.«

»Ciklame dehtijo same, same, same.«

»Res je: kdor je pesnik, ali je ali ni ...«

»oba pesnika, rojena ob zarji tragičnega 20. stoletja, ob svojih pesniških začetkih boleče soočala s 'krizo verza', kakor je francoski simbolist Mallarme označil izčrpanost tradicionalnega pesniškega jezika, predvsem metrike, na kateri je temeljil.«

»Moja odsotnost bo velika In čudno skrivnosten mrlič, Neznanskokrat ga bo moral Preleteti sanjski ptič.«

»Čeprav izkazuje številne presenetljive strukturne podobnosti s svojim vrstnikom Kosovelom, se je v nasprotju z njegovim rahljanjem vezane besede odločil za drugačno pot.«

»V treh dneh želim prebrati Iliado, / zato, moj Corydon, zapahni dver. / In rečem ti, da velik bo hudir, / če bi le s čim mi kdo kalil naslado.«

»Pri teh knjigah mu je bil najbolj všeč njihov smisel za popolnost in gospodarnost. V dobri kriminalki ni nič odveč, vsak stavek, vsaka beseda ima pomen. In četudi ni pomembna, lahko postane pomembna – kar je enako. Svet iz knjige oživi in zakipi od možnosti, skrivnosti in protislovij.«

»Krasna si, bistra hči planin, / brdka v prirodni si lepoti, / ko ti prozornih globočin / nevihte temne srd ne moti — / krasna si, hči planin!«

»Začnem s tem, kar mi najbolj po glavi gre: najela sem si novi atelje za dobo šestih mesecev. Predbacivam si pri tem mnogo in si stavim končno mučno vprašanje, ali se ne bo rogal ta lepi veliki luksurjozni atelje mojemu neznanju in slabim ničevim slikam?«

»Dva vojaka skočita na nizke lestve in brizgata nafto skozi odprta okna pri malem kmetu Lozarju. Po zraku zadiši svežilno, prijetno. Steklo rezko zapoje, rdeče bombe se zde kakor paradižniki, ko lete po zraku skozi okna v hišo. Detonacije so zamolkle, dušene v tesnih prostorih. Ogenj sikne zdaj tu, zdaj tam, kot neznanec zvedavo pogleda skozi duri in šviga. Zdi se kakor čarodej, ki pleše po prostorih.«

»V nek gaj odšel je na otoku Kreti, / ker je menda na tisti zemlji sveti / živela nimfa, ki pred njo klečali / kopit spodvitih so satiri.«