Ključna beseda: slovenska književnost

»njeni prevodi izidejo v razmeroma kratkem času po izvirniku«

»slovenskim avtorjem omogočili vstop v bogat poljski kulturni prostor, obenem pa so v poljskih akademskih krogih spodbudili literarnozgodovinsko in kritično refleksijo o slovenski književnosti«

»V njenih prevodih so opazne tako spretne rešitve jezikovnih vprašanj kot tankočutno slogovno niansiranje družbenega ozračja.«

»Njeni prevodi raznolikih in jezikovno zahtevnih del elitnega izbora iz slovenskega leposlovja si v celoti zaslužijo priznanje Lavrinove diplome.«

»ima prevajalka 'svojega avtorja', Draga Jančarja, ki ima po njeni zaslugi na Poljskem stalne bralce«

»slovenskim avtorjem omogočili vstop v bogat poljski kulturni prostor, obenem pa so v poljskih akademskih krogih spodbudili literarnozgodovinsko in kritično refleksijo o slovenski književnosti«

»V njenih prevodih so opazne tako spretne rešitve jezikovnih vprašanj kot tankočutno slogovno niansiranje družbenega ozračja.«

»Njeni prevodi raznolikih in jezikovno zahtevnih del elitnega izbora iz slovenskega leposlovja si v celoti zaslužijo priznanje Lavrinove diplome.«

»ima prevajalka 'svojega avtorja', Draga Jančarja, ki ima po njeni zaslugi na Poljskem stalne bralce«

»Oba pesnika, rojena ob zarji tragičnega 20. stoletja, ob svojih pesniških začetkih boleče soočala s 'krizo verza'.«

»Ciklame dehtijo same, same, same.«

»Res je: kdor je pesnik, ali je ali ni ...«

»oba pesnika, rojena ob zarji tragičnega 20. stoletja, ob svojih pesniških začetkih boleče soočala s 'krizo verza', kakor je francoski simbolist Mallarme označil izčrpanost tradicionalnega pesniškega jezika, predvsem metrike, na kateri je temeljil.«

»Moja odsotnost bo velika In čudno skrivnosten mrlič, Neznanskokrat ga bo moral Preleteti sanjski ptič.«

»Čeprav izkazuje številne presenetljive strukturne podobnosti s svojim vrstnikom Kosovelom, se je v nasprotju z njegovim rahljanjem vezane besede odločil za drugačno pot.«

»V treh dneh želim prebrati Iliado, / zato, moj Corydon, zapahni dver. / In rečem ti, da velik bo hudir, / če bi le s čim mi kdo kalil naslado.«

»Pri teh knjigah mu je bil najbolj všeč njihov smisel za popolnost in gospodarnost. V dobri kriminalki ni nič odveč, vsak stavek, vsaka beseda ima pomen. In četudi ni pomembna, lahko postane pomembna – kar je enako. Svet iz knjige oživi in zakipi od možnosti, skrivnosti in protislovij.«

»Krasna si, bistra hči planin, / brdka v prirodni si lepoti, / ko ti prozornih globočin / nevihte temne srd ne moti — / krasna si, hči planin!«

»Začnem s tem, kar mi najbolj po glavi gre: najela sem si novi atelje za dobo šestih mesecev. Predbacivam si pri tem mnogo in si stavim končno mučno vprašanje, ali se ne bo rogal ta lepi veliki luksurjozni atelje mojemu neznanju in slabim ničevim slikam?«

»Dva vojaka skočita na nizke lestve in brizgata nafto skozi odprta okna pri malem kmetu Lozarju. Po zraku zadiši svežilno, prijetno. Steklo rezko zapoje, rdeče bombe se zde kakor paradižniki, ko lete po zraku skozi okna v hišo. Detonacije so zamolkle, dušene v tesnih prostorih. Ogenj sikne zdaj tu, zdaj tam, kot neznanec zvedavo pogleda skozi duri in šviga. Zdi se kakor čarodej, ki pleše po prostorih.«

»V nek gaj odšel je na otoku Kreti, / ker je menda na tisti zemlji sveti / živela nimfa, ki pred njo klečali / kopit spodvitih so satiri.«

»Pa ne pojdem prek poljan«

»Zadnji del svojega življenja je Murn preživel v Cukrarni v Ljubljani, kjer se je spoprijateljil s Kettejem, Cankarjem in Župančičem.«

»Pa ne pojdem prek poljan.«

»Zadnji del svojega življenja je Murn preživel v Cukrarni v Ljubljani.«

»Pesem je uglasbil Emil Adamič.«

»O pesmih Aleksandrova sta pisala tudi Oton Župančič in Lev Detela.«

»Takole pa je o rokopisu pesmi pisal Jože Snoj.«

»Samo figura, nujno potrebna za vzdrževanje navidezne normalnosti.«

»Mi s pestjo udarjamo samo po domači mizi, k sosedovim pa tečemo takoj, ko nas pokličejo, in se pred tem še lepo vljudno sezujemo.«